Strokovne priprave na 10.10.10 =)

8.10.2010- sobota

Po jutranjih "obveznostih" se z Izabello in Anthonyjem odpravimo v Charleroi, kjer njega pustimo na baletu, mene pa Izabella dostavi na postajo. Odpravljam se v Bruselj. Jutri je namreč 10.10.10- 10. oktober in za Bruselj prav poseben dan, saj bo po njegovih ulicah teklo ogromno ljudi. In med njimi tudi jaz. Ja,.. malo sem nora, ampak nekje sem prebrala, da je Bruseljski maraton ena izmed stvari, ki jo moraš storiti pred smrtjo. =) Pa, ker sem ravno že tu, v Belgiji, bom pa ja šla tečt. (Čeprav brez kondicije). =) 
Pa na sendvič seveda ne pozabim. =)

Se bašem s sendvičem... NJAM!

Ko prispem v Bruselj, pokličem Marinota, kako je s sobo, saj mi je že pred časom rekel, da lahko prespim pri njih. Med pogovorom nekako ugotovim, da je Marino malo pozabil na najin dogovor, mi je pa obljubil, da mi sporoči takoj, ko bo kaj izvedel. Spomim se na še eno možnost... Pokličem gospodično Vido, s katero sva se spoznali na letališču v Trstu. Jo pokličem in obrazložim problem. Pove mi, da lahko prespim tudi pri njih. Res prijazna!!! Odpravim se po jutrišnji tekaški progi (v nasprotno smer) grem malo preverit teren. Ko pridem do štarta, ki je v parku Cinquantenaire (malo naprej od EU parlamenta), grem dvigniti mojo štartno številko, ki je zelo zanimiva: 11331. =) Dobim še tekaško majico in dvignem karto za Pasta party. 

Cilj na Grote Markt- glavnem trgu.

Nedeljsko razpoloženi park Cinquantenaire.

Odpravim se proti Marinotu, saj mi je sporočil, da ni problema glede sobe. Ko pridem do hiše me on že čaka vzunaj. Povabi me naprej, predstavi vsem v hiši. Nekateri se me celo spominjajo, saj sva z Jankotom tu že prespala pred 2. letoma. Odideva v kuhinjo na kavo in piškotke. Določiva najin večerni plan. Jaz odidem na Pasta paty- kjer lahko ješ testenine, piješ pijačo- energijske sokove in vode ter hrustljaš energijske čokoladice. =) Po eni uri se z Marinotom odpraviva najprej na eno pivo v nek bližnji lokalček. Malo debatirava, ko Marino v dveh prišlekih v lokal prepozna dva "brata" čokoladne polti.  Povabi ju, da naj prisedeta. Skupaj debatirajo/debatiramo o Afriki, vulkanih, Gomi,... saj bosta oba v kratkem odšla nazaj v Kongo. Z Marinotom se posloviva in odideva, ja kam drugam kot v Matonge. =) Preletiva vse restavracije, saj iščeva eno, v kateri ti ni potrebno med pogovorom vpiti ter da strežejo sambuse. Pa jo le najdeva. =) Jih naročiva in dobiva na krožniku, vsak po 5 sambus... bore malo... Zato se kaj hitro odločiva za še en krožnik sambus ter  za ocvrte banane. Umes me pokliče Đorđ, ki je v bolnici; Midva pokličeva Jankota in mu narediva malo skomin... Do you smell the taste of sambusas? =)  In ker čakava že kar nekaj časa, Marino "znori" in zahteva, da nama najino naročeno hrano dajo za domov. Natakarica je žal pozabila na naju... Ko dobiva hrano se odpraviva proti metroju. Ker sva bila kar malo lačna- no jaz bolj "požrešna", napadeva sambuse kar na metroju. Dve gospe nasproti naju se začneta smejat. Samo naju tudi to ni ustavilo. =) Ko prispeva k Marinotu domov, se lotiva še banan. Sledile so priprave za jutrišnji tek ter spanje.

Marino med Sambusami in Leffom. =)

Sambuse... (se nism mogla zadržat, da je ne bi probala...)

Prehranjevanje na postaji metroja. =)