Selitev

19.9.2010- nedelja

Celotna družina Petit (majhen-Thomas ima pa 2m =)  ) se je odpravila k maši, mene so pa pustili doma, da sem se pripravila za pouk v naslednjem tednu. 

Popoldne spakiram vse svoje stvari, saj se namreč selim k ravnatljičini nečakinji, ki živi 5 minutk peš stran od šole. 

Thomas in Berangere me peljeta proti "mojemu novemu domu". Veliko pričakovanje, kako bo, ali bom imela svojo sobo, kako bo z vsemi stvarmi... Ustavimo pred velikimi steklenimi vrati, potrkamo in vstopimo. WOW,... hišica kot iz revije, popolnoma novodobna oprema (bi rekla da vse skupaj ni staro več kot 1 leto), res dobro urejeno. Gospa, zelo mladostnega videza se mi predstavi in pove, da je mal nervozna, saj je prvič, da nekoga-nepoznanega gostijo v hiši. Potem sva ugotovili, da sva obe malo živčni in takoj sva se ujeli. =)  V bistvu sem samo gledala,... takoj so mi dali ključe od hiše, mi vse pokazali, kje kaj majo, mi pokazali mojo sobico- malo so predelali delovni kotiček, dali tja posteljo, stojalo za obleke in pisalno mizico. Prov luštno. =) Čisto blizu imam kopalnco, dostop do interneta je preko kabla- najhitrejša možnost =), Potem smo imeli večerjo. Po večerji sem jim pa mal predstavila- pokazala kataloge o Sloveniji, saj so mislil, da sm iz (po pričakovanjih) Slovaške. =) Pogovor poteka mešano, malo francoščine, malo angleščine, saj se jo Izabella, na mojo srečo uči.  Njen mož Jean Francois pa angleško samo razume. Imata še 3 otroke, Thomasa (THOMA), Anthony (OTUAN) in Thea (TEO). VSI SO ZELO PRIJAZNI IN PRI NJIH SE POČUTIM ODLIČNO!!!