16.10.- sobota
Za danes sem Beragere obljubila, da ji bom pomagala na koncertu, ki ga organizirata z njenim možem. Thomas me pride iskat okoli 10h zjutraj. Odpraviva se v trgovino, kjer nabaviva 1000 pločevink razne pijače (kokakola, kokakola light, fanta, sprite in voda). Nato se odpeljeva še do mesnice, kjer Thomas nabavi šunko, sir in namaz americain- na nek način kot biftek pri nas.
Vse skupaj dostaviva do protestantske "cerkve", hiše, kjer se je ta koncert odvijal. Pomagam raztovoriti avto. Še dobro da sem (tiste čudne) novice izvedela že nekaj dni prej, da sem se do danes že "malo pomirila" in razmislila... Ko sem videla Berangere, sva malo pokramljali, nato pa sem se priključila ekipi, ki je delala sendviče. Pomagam mazati maslo v štručke, dajati notri sir, šunko, mazati namaz americain, jih zavijati v folijo,... Nato pa... čakanje, čakanje in čakanje... Nihče mi ni rekel kaj naj počnem, zato sem hodila naokoli, ter na veliko pila kavo. =) Ko pa je bila ura okoli pol 3h (pol ure pred začetkom koncerta) pa je zavladala panika, ker še nisem postavila "stojnice" s pijačo - čeprav nisem vedela, da sem zadolžena zanjo. (No, saj poskušam razumeti, da je imela Berangere kot organizatorka koncerta veliko dela in da se ni imela časa ukavrjati z mano, pa mi bi vseeno lahko takoj povedala, kaj je moje delo). Tako mi je pomagala neka gospa Mary, ki tudi malo govori angleško, tako, da sva lahko malo kramljali. Začel se je koncert. Nastopale so zanimive skupine, katere sem pa jaz že vse slišala, na prejšnjih obiskih koncerov. Pa vendar, glasba je bila dobra. Z gospo sva se dogovorili, da se bova malo menjali na stojnici, da bova tako lahko bile tudi malo v dvorani. Sedim na stolu n kar na enkrat se celotna dvorana da na kolena in roke v zrak... Jaz sem edina sedela, ter verjetno debelo gledala in se čudila kaj počnejo. Ko pa so začeli ponavljati "Aleljuja", "Amen",... je bilo pa res ponovno filmsko. Razumem, vsak ima pravico, da po svoje veruje in slavi Boga na kakršenkoli način, ampak meni je bilo vse skupaj res kar malo smešno... Spet! =)
Koncert se je bližal koncu, tako da se je Berangere odločila, da me ne potrebuje več in da grem lahko domov. Izkoristim priliko in jo povprašam, če slučajno kaj ve, kdaj bo srečanje Comenius asistentov. Odgovor je bil ekstremno čuden... 23. novembra. (?!?) In, da je ona glede tega sestanka že govorila z ravnateljico, ter da meni, da bi meni bilo tam dolghčas, če bi šla sama... Hmm... V Gent, Liege, Bruxelles,... sem pa lahko šla sama?!
OK. Čakam sedaj na 23. november, na sestanek. =) =) =) =) =) =) =)
Me Thomas pripelje domov. Isabella ravno gleda tv. Malo pokramljava in nakar ona ugotovi, da jaz ves ta čas ne hodim na koncerte, na katerih "vrtijo zabavno glasbo", tako, na kateri se lahko pleše, ampak na take, bolj versko usmerjene. Sem se ji kar malo zasmilila. =) Sem se pa odločila, da moj naslednji koncert vsekakor ne bo takšen, kakršni so bili ti, do sedaj tu v Belgiji. =)
Ni komentarjev:
Objavite komentar